Čas med posameznimi tekmami je lahko priložnost za raziskovanje slovenske gastronomije. Najbolj značilne jedi alpskega dela Slovenije, v katerega sodi tudi prizorišče letošnjega IBU svetovnega prvenstva v biatlonu 2021 na Pokljuki, so kranjska klobasa, kislo zelje in kisla repa ter žganci. Teknejo tudi postrvi, v prvi vrsti soška in jezerska, med pijačami pa velja izpostaviti gorenjski tepkovec. Na Bledu morate poskusiti značilno blejsko kremo rezino, Bohinj pa slovi po svojih sirih na čelu z zaščitenim mohantom.
Slovenija leži na križišču alpskega, kraškega, sredozemskega in panonskega sveta. Raznolikost pokrajine se kaže tudi v njeni gastronomski podobi. Na razmeroma majhnem območju je mogoče najti 24 gastronomskih regij, vsako s svojimi posebnostmi, ter tri vinorodne dežele. Vsaka regija ima svoje značilne okuse, ki odražajo njen značaj. Naravne danosti, povezanost tradicije in inovativnosti sodobne kuhinje ter trajnostni pristop v kulinariki so Slovenijo privedli do naziva Evropska gastronomska regija 2021.
Pozornost gastronomske javnosti je Slovenija pridobila že pred nekaj leti, predvsem po zaslugi vrhunskih slovenskih chefov, kot so Janez Bratovž, Ana Roš, Tomaž Kavčič. Leta 2018 je Slovenijo na svetovni gastronomski zemljevid najprej postavil ugledni mednarodni vodič Gault&Millau, v letu 2020 pa je dobila tudi prve prestižne Michelinove zvezdice. Slovensko visoko kuhinjo poleg inovativnosti odlikujejo tudi uporaba lokalnih sestavin in vpletanje tradicionalnih okusov iz okolja, v katerem se posamezna restavracija nahaja.
Slovenijo so kot gastronomsko destinacijo, ki jo je vredno obiskati, prepoznali tudi številni ugledni svetovni mediji, kot so Condé Nast Traveller, Forbes, The Times. Večina pozornosti je namenjena vrhunskim slovenskim chefom in restavracijam, vinorodnim območjem ter trajnostnemu vidiku slovenske gastronomije.
Podlaga za odličnost tako slovenske vrhunske kot tradicionalne gastronomije izvira iz ohranjenosti naravnih virov – od obilice kakovostne izvirske vode do čistega zraka in visoko kakovostnih tal, ki omogočajo rast svežih pridelkov in vinske trte. Slovenija slovi tudi po bogati čebelarski tradiciji in avtohtoni čebeli, kranjski sivki. Slovenski med je denimo eno od zaščitenih slovenskih živil, ki nosijo oznake nacionalnih in evropskih shem kakovosti. Nekatere destinacije, med njimi Bled in Bohinj, so ustvarile lastne blagovne znamke kakovosti, ki združujejo tako značilne lokalne sestavine in prehranske izdelke kot rokodelske in umetniške izdelke lokalnih ponudnikov.
