Današnja Pokljuka je stalnica biatlonskih tekmovanj na najvišji ravni. Skupaj z biatlonom je na poti razvoja, ki ima korenine v zdaj že oddaljeni preteklosti.
Pogosto je začetnik projekta lahko vojska. Ta za svoje potrebe skrbno izbere lokacijo in če le lahko, seveda na lepem kraju. Tako je bila izbrana tudi lokacija vojašnice na Pokljuki, ki je bila osnova za vojaško vadbo nekdanje jugoslovanske armade.
V vojašnici so svoje zavetišče dobili tudi športniki in biatlon, ki je bil pred štirimi desetletji še tipičen vojaški šport.
Olimpijske igre pospešile razvoj biatlona v Sloveniji
Biatlon je dobil prvi večji zagon z olimpijskimi igrami v Sarajevu leta 1984, ko je bilo jasno, da bodo tekmovalne naloge na snegu v takratni skupni državi v večini opravljali slovenski športniki. Vojska je takrat projekt iger močno podprla.
Po igrah je biatlon nato obstal na prelomnici, saj so jugoslovanski športni mogotci ocenili, da ga ne potrebujemo, a je skupina entuziastov s projektom nadaljevala, z razvojem športa pa je rasla tudi želja po lastnem centru in organizaciji velikih tekmovanj.
Svoj takrat skromen dom za vadbo so športniki našli v vojašnici Rudolfa Badjure na Pokljuki, poimenovani po prvem slovenskem učitelju smučanja in navdušenem organizatorju planinstva na Slovenskem. Tam so biatlonci tudi ostali in se razvijali tako v športnem kot v organizacijskem smislu.
Pokljuka med organizatorje tekem za svetovni pokal
Ob močni podpori takrat že slovenske vojske se je v sezoni 1992/93 končno uresničila želja po tekmovanju na najvišji ravni – Pokljuka je prvič gostila tekmovanje za svetovni pokal.
Takrat se je za odličja borilo 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 21 držav, kar je skoraj polovica manj kot danes. Organizacija tega tekmovanja je bila odločilna poteza, da je biatlon postajal vse bolj atraktiven tudi za športnike in s selitvijo prenekaterega smučarja tekača v biatlonske vrste je šport pridobival tudi na tekmovalnih uspehih.
Leta 2001 na Pokljuko prišlo tudi svetovno prvenstvo
Naslednja pomembna prelomnica je bila organizacija svetovnega prvenstva pred 20 leti. Organizacija je terjala vključevanje ljudi iz drugih okolij, saj so se na prvenstvu pomerili tekmovalci in tekmovalke iz že 32 držav. Biatlonski center pa je vsaj začasno dobil infrastrukturo, ki je izpolnjevala mednarodne kriterije za organizacijo velikih tekmovanj.
V zgodovino se je zapisala tudi sezona 2006/07, ko je Tadeja Brankovič s 3. mestom na tekmi s skupinskim startom osvojila prve stopničke za Slovenijo na domači tekmi. V moški konkurenci je Jakov Fak v sezoni 2012/13 Sloveniji priboril zmago in drugo mesto. Najboljši je bil v 10-kilometrskem šprintu, drugi pa v tekmi s skupinskim startom.
Najboljši biatlonci sveta z lepimi spomini na Pokljuko
Na Pokljuki so uspehe dosegali tudi največji svetovni zvezdniki biatlona. Legendarni Norvežan Ole Einar Bjoerndalen je na Rudnem polju zmagal sedemkrat, Francoz Raphael Poiree pa petkrat.
Med ženskami pa na lestvici najboljših kraljuje Švedinja Magdalena Forsberg s sedmimi zmagami, medtem ko sta jih Finka Kaisa Mäkäräinen in Francozinja Sandrine Bailly zbrali po pet.
Pregled zmagovalcev po državah na vrh uvršča Norveško, ki se je veselila 29-krat, s 27 zmagami ji sledi Nemčija, Francija pa ima zmago manj.
Rast priljubljenosti biatlona pospešila razvoj športnega centra na Pokljuki
A vrnimo se k Pokljuki. Želje so z leti rasle in vojašnica je postala premajhna za potrebe športa, ki se je razvijal z veliko hitrostjo. Na tej osnovi je do leta 2009 na Pokljuki nastal športni center, z vso pomembno infrastrukturo in tudi sistemom zasneževanja z vodnim zajetjem. To je v organizacijskem smislu še kako pomembno, saj na Pokljuki kronično primanjkuje vode, ki je v suhih zimah osnova za zasneževanje.
Pred tem je bilo nemalokrat treba sneg za ureditev prog dovažati, v najbolj zelenih zimah so ga vojaki celo nosili v šotorskih krilih in z mukotrpnim delom, ki ga je lahko uničila že majhna otoplitev ali dež, zagotavljali pogoje za izvedbo tekem.
Potrebni sta bili tudi menjava začasnih objektov v Triglavskem narodnem parku in umestitev objekta v to občutljivo naravno okolje nacionalnega parka, kar je bilo uresničeno z odprtjem hotela Center, ki je prve goste sprejel oktobra 2009. Ta postaja srce Pokljuke za športnike, pa tudi za planince in obiskovalce parka, saj je z urejenimi parkirišči trenutno najbolj pomembno izhodišče za izlete.
A čas terja nove posodobitve in s svetovnim prvenstvom 2021 je biatlonski center vnovič dobil potreben impulz, da zagotovi svojo konkurenčnost v trenutno najbolj gledanem športu na snegu. Ob prenovljeni prometni ureditvi so med najbolj pomembnimi pridobitvami še nova električna napeljava, optika in nove proge za tekmovalce.
Ambiciozni načrti pokljuških delavcev
Marljivi pokljuški delavci ne mirujejo in kujejo načrte za naprej. Med željami so še gradnja novega vhoda na stadion, za kar potrebna dokumentacija že obstaja, nova asfaltna prevleka na Pokljuko in kakšen kilometer rolkarskih stez za poletne obdobje, ki bi centru dokončno omogočil ponujati celoletno vadbo. S tem bi zanesljivo ostali tudi gostitelji svetovnega pokala v biatlonu tudi v naslednjem desetletju.
